Prof. dr. Vladimir Bračič: Razvoj Univerze v Mariboru

Spoznanje, da so sposobni strokovni kadri eden temeljnih pogojev za uspešen nadaljnji razvoj, je bilo večno prisotno v razmišljanjih o lepšem jutri. In tako so že leta 1947, ko je bilo sklenjeno, da se ustanovi Fakulteta za kmetijstvo in gozdarstvo, izrazili željo, naj bi novo visoko šolo organizirali v Mariboru, ki je imel tradicijo kmetijskega šolstva, severovzhodna Slovenija pa največje kmetijske površine in največ družbenega sektorja kmetijstva. Takšnega mnenja so bili tudi nekateri v Ljubljani, vendar predlog ni bil sprejet. Podobno je bilo leta 1955, ko so v Ljubljani razpravljali o ustanovitvi samostojne fakultete ali oddelka za tekstil. Fakulteta bi sodila v Maribor, ki je zaradi svoje razvite tekstilne industrije dobil vzdevek ''jugoslovanski Manchester''.

Splošni zakon o šolstvu in  skupščinska resolucija o izobraževanju strokovnih kadrov pa sta sprožila pravo ekspanzijo ustanavljanja novih visokošolskih zavodov, predvsem novih višjih šol. Tako je bilo v Jugoslaviji neposredno pred sprejetjem Zakona o šolstvu, to je v šolskem letu 1957/58, skupno 110 visokošolskih zavodov, med njimi 51 fakultet, 11 umetniških akademij , ena visoka šola in 44 višjih šol. V obdobju od 1959-1961 je nastala  v Jugoslaviji vrsta visokošolskih središč, med njimi tudi Maribor, ki je kasneje prerasel v univerzitetno središče. V študijskem letu 1958/59 je bilo v Sloveniji skupno 17 visokošolskih zavodov, med njimi 7 fakultet, 3 umetniške akademije, 3 visoke šole in 13 višjih šol.

Prve pobude za ustanovitev višjih šol v Mariboru

Razprave o osnutku Splošnega zakona o šolstvu so imele svoj odmev tudi v Mariboru. Na seji Sveta za industrijo in obrt pri OLO Maribor so sklenili, da naprosijo Društvo ekonomistov v Mariboru, naj prouči možnosti ustanovitve šole v  Mariboru, ki naj omogoči strokovno izpopolnjevanje ekonomskega kadra. Že leta 1957 je bil govor o ustanovitvi Pedagoške akademije in ta je dobila svoje mesto tudi v srednjeročnem družbenem planu gospodarskega razvoja okraja Maribor. Tako je bila Pedagoška akademija prva, katere ustanovitev je bila javno predlagana in od okrajnega ljudskega odbora tudi potrjena.

V Zvezi inženirjev in tehnikov Maribor, predvsem pa v Društvu orodjarjev pa tudi v Zvezi tekstilnih inženirjev in tehnikov so prav tako že leta 1957 razpravljali o šolanju tako imenovanih pogonskih in obratnih inženirjev. Zveza inženirjev in tehnikov je bila v letu 1958 zelo aktivna na področju strokovnega in pri tem tudi višjega šolstva.  

Ustanovitev prvih višjih šol

Na neposredno pobudo Trgovinske zbornice LRS je Izvršni svet junija 1959 obravnaval predlog Zakona o ustanovitvi Višje šole za zunanjo trgovino. Pri tem ni sprejel predloga, da naj bi šola delovala v Ljubljani, zato je poslal v skupščino zakon brez navedbe kraja sedeža šole. Interno se je izvršni svet odločil za Maribor, ker je predsednik OLO Maribor Jože Tramšek na pobudo Društva ekonomistov posredoval pri predsedniku izvršnega sveta Borisu Kraigherju. Julija 1959 je Republiški zbor skupščine LRS sprejel zakon o ustanovitvi Višje komercialne šole.

Ustanovitev prve višje šole v Mariboru je aktivirala Zvezo inženirjev in tehnikov Maribor in njeni delegati so posredovali pri predsedniku OLO Maribor Jožetu Tramšku, naj okrajni ljudski odbor predlaga Izvršnemu svetu ustanovitev Višje tehniške šole. Zakon o ustanovitvi Višje tehniške šole je Republiški zbor skupščine LRS sprejel 26. novembra 1959. Maribor je dobil drugo višjo šolo. Kasneje je predsedstvo OLO Maribor z odločbo imenovalo posebno komisijo za pripravo in organizacijo višjih in visokih šol. Za predsednico komisije je bila imenovana Anica Kuhar, za tajnika  Vladimir Bračič, člani pa so bili: Tine Lah, inž. Jože Kolarič, inž. Jože Butinar, Franc Venturini, Drago Humek, dr. Zmago Slokan, Slavko Podmenik in Lojze Frangež.

Elaborat o razvoju visokega šolstva v Mariboru

V elaboratu je posebej poudarjeno, da v okraju Maribor manjka predvsem tehnikov, inženirjev, najvišjih operativnih voditeljev in višje kvalificiranega komercialnega kadra. Elaborat utemeljuje tudi potrebo po inverziji študija in nakazuje perspektivo razvoja znanstvene misli v Mariboru.

Ustanovitev višjih šol v Mariboru je zahtevala predvsem kadrovska situacija v gospodarstvu in javnih službah okraja Maribor. Razumljivo pa je, da so se v šole vpisali študentje iz območja celotne LRS in celo iz drugih republik FLRJ. Prvi vpisi v posamezne šole so presegli vsa pričakovanja in predvidevanja, saj se je glede na splošno načelo neomejenega vpisa v novo ustanovljene šole v Mariboru vpisalo tudi po trikrat več študentov, kot je bilo predvideno. Pri tem je potrebno še posebej poudariti   dejstvo, da so vse višje šole v Mariboru vpisale veliko število izrednih študentov.

Višja-visoka ekonomsko-komercialna šola

Pobudo za ustanovitev višje gospodarske šole v Mariboru je dalo Društvo ekonomistov Maribor. Društvo se je zavzemalo za graditev centra za vzgojo ekonomskih kadrov. Leta 1959 je bil sprejet Zakon o ustanovitvi Višje komercialne šole v Mariboru. Ta naj bi bila tesno povezana z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Prvi ravnatelj šole je bil Tine Lah, ki je ob slovesni otvoritvi poročal o izredno množičnem vpisu študentov. Član izvršnega sveta LS LRS Boris Kocjančič je poudaril pomen te šole za izboljšanje kadrovske zasedbe v zunanji in notranji trgovini, industriji in zadružništvu.

Višja-visoka tehniška šola

Zveza inženirjev in tehnikov v Mariboru je več kot leto dni intenzivno pripravljala ustanovitev Višje tehniške šole. Zakon o Višji tehniški šoli v Mariboru je bil 26. novembra 1959 naposled le sprejet. Slovesna otvoritev šole je bila 5. marca 1960. Njen direktor in predsednik je postal dipl. inženir Jože Kolarič. Študijsko leto 1960/61 so na Višji tehniški šoli v Mariboru začeli s petimi samostojnimi oddelki in s skoraj 1000 vpisanimi študenti. Kasnejši direktor je bil dipl. inž. Milivoj Raič.

Višja agronomska šola Maribor

Višja agronomska šola je bila uradno ustanovljena v juniju 1960, ko so poslanci glasovali za Zakon o Višji agronomski šoli. Za prvega ravnatelja šole je bil imenovan inž. Jože Butinar, do tedaj ravnatelj Srednje kmetijske šole Maribor.

Višja pravna šola

Ustanovitev dveh višjih šol- Višje komercialne in Višje tehniške- je našla svoj odmev tudi med pravniki, v Društvo pravnikov, ki je prvo dalo pobudo za ustanovitev Višje pravne šole, ki naj bi kasneje prerasla v Pravno fakulteto. Zakon o ustanovitvi Višje pravne šole je bil sprejet skupaj z Zakonom o ustanovitvi Višje agronomske šole in Višje stomatološke šole v juniju 1960. Prvi direktor Višje pravne šole je bil dipl. pravnik France Venturini.

Višja stomatološka šola

Zakon o Višji stomatološki šoli je bil sprejet v juniju 1960 z vsemi glasovi navzočih poslancev. Prvi direktor Višje stomatološke šole je bil dr. Aleksander Sterger.

Ker so se vsi strokovni organi opredelili za odpravo naziva višji dentist, šola na predlog Socialno-zdravstvenega zbora skupščine SRS in sporazumno z Republiško izobraževalno skupnostjo jeseni 1968 ni več vpisala novincev. Leta 1970 je po desetih letih uspešnega delovanja prenehala delati.

Pedagoška akademija

Po nekajletnih razpravah je bila junija 1961 ustanovljena težko pričakovana Pedagoška akademija. Ustanovljena je bila le zaradi trmaste vztrajnosti in prizadevnosti predlagateljev, kričečega pomanjkanja predmetnih učiteljev in velikega razumevanja takratnih vodilnih ljudi na okraju Maribor in razumevanja republiških organov. Prva direktorica Pedagoške akademije v Mariboru je bila dipl. pedagoginja Draga Humek.

Združenje visokošolskih zavodov-predhodnik Univerze

Možnost, da dobi Maribor univerzo, je prvi omenil Boris Kraigher, takratni predsednik izvršnega sveta LRS na seji Izvršnega sveta LRS leta 1959. Vladko Majhen, predstavnik Izvršnega sveta LRS, je misel o univerzi v Mariboru izrazil takole: »Izvršni svet sodi, da lahko Višja komercialna in Višja tehniška šola v Mariboru v najkrajšem času prerasteta v visoki šoli ali pa v fakulteti kot prva zametka nove in samostojne univerze v Mariboru.«

Ustanovitev združenja visokošolskih zavodov

Pobudo za povezovanje mariborskih višjih šol je prvi dal Tine Lah z Višje komercialne šole Maribor, z utemeljitvijo, da medsebojno sodelovanje ugodno vpliva na delo visokošolskih organizacij, v katerem se kaže potreba po formiranju skupnega organa višjih šol v Mariboru in po stalnem sodelovanju z ustreznimi fakultetami in rektoratom v Ljubljani.  Zamisel je z odobravanjem sprejel tudi podpredsednik izvršnega sveta dr. Vilfan in hkrati opozoril, da se višje šole po določilih Zakona o visokem šolstvu ne morejo združiti v Univerzo, temveč le v skupnost ali združenje. Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru, kot predhodnik univerze je bilo ustanovljeno leta 1961 in je po določilih takratnega Zakona o visokem šolstvu opravljajo za vključene zavode skoraj iste funkcije kot univerza za vključene fakultete. Na ustanovni skupščini združenja je bil za predstojnika združenja izvoljen dr. Vladimir Bračič, profesor Višje ekonomsko-komercialne šole in kasneje prvi rektor Univerze v Mariboru. Združenje je takoj ob ustanovitvi pričelo aktivno delovati.

Začetek priprav na ustanovitev Univerze 

V osnutku resolucije o dolgoročnem razvoju SR Slovenije iz leta 1971 je bilo zapisano, da naj bi Slovenija do leta 1985 imela dvoje univerzitetnih središč. Na pobudo Vladimirja Bračiča, ki je bil takrat član Izvršnega sveta SRS in hkrati že izvoljen za direktorja Pedagoške akademije so takoj začeli akcijo za ustanovitev Univerze v Mariboru.

Temeljne ideje iz Bračičeve študije Vsebinska zasnova in organizacijski model Univerze v Mariboru:

1. Nova slovenska univerza v Mariboru naj bi z visokošolsko pedagoško in raziskovalno dejavnostjo razvijala tiste discipline, ki so povezane z razvojem, kakor ga nakazuje Resolucija o dolgoročnem razvoju SRS, in v katerih se kaže največja deficitarnost kadrov. S svojo dejavnostjo naj bi dopolnjevala in razbremenila Univerzo v Ljubljani.

2. Posebej morajo biti ustvarjeni pogoji za ustvarjalno sodelovanje učiteljev in študentov kot dveh enakopravnih subjektov v pedagoško-raziskovalnem delu.

3. Na osnovi samoupravnega sporazuma bo Univerza v Mariboru združevala visokošolske temeljne organizacije združenega dela, ki bodo opravljale pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju ekonomskih, komercialnih, organizacijskih, pravnih, biotehniških in pedagoških ved z vsemi potrebnimi spremljajočimi disciplinami.

4. Pedagoško –raziskovalno delo naj bo organizirano tako, da bosta pomenila tako imenovani redni in dopolnilni študij dva enakovredna elementa. Redni študij naj prispeva k dvigu intelektualne in strokovne sposobnosti ter družbene razgledanosti mladih generacij. Osnovni cilj mu je čim prejšnja dosega določene kvalifikacije in zaposlitev. Temu cilju sta prilagojena zahtevnost in vsebina študijskega programa. Dopolnilni študij bo ena od temeljnih nalog in dejavnosti vseh v novo univerzo vključenih delov. Gre za najrazličnejše oblike stalnega dopolnilnega izobraževanja od nekajdnevnih do večmesečnih seminarjev in tečajev, letnih šol., terenskih vaj, strokovnih ekskurzij, strokovnih posvetovanj in podobnih oblik dopolnilnega izobraževanja, ki naj omogočijo zaposlenim, da osvežijo svoje znanje, da ga dopolnijo, da se specializirajo ali poklicno usmerijo. Sedanji izredni študij mora postati le ena od mnogoterih oblik načrtovanega dopolnilnega strokovnega in družboslovnega izobraževanja, ki ga bo opravljala univerza v Mariboru.

5. Za 1. letnik je predvidena oblika programiranega študija, spremljana v začetku s sistematičnim uvajanjem v specifične metode in oblike visokošolskega študija. V višjih letnikih bi študij temeljil vedno bolj na individualnem oziroma skupinskem študiju z uvedbo mentorstva in uvajanjem v raziskovalno delo.

6. V želji po večji sproščenosti, ki naj omogoči študentu oziroma tistemu, ki ga na študij pošilja, da sam usmerja svoj študij, naj bi bil študijski program obvezno sestavljen iz teh delov: obvezni temeljni predmeti bi obsegali poleg temeljnih splošnih predmetov, pomembnih za stroko, še vrsto predmetov za družboslovno-marksistično izobraževanje študentov, obvezni izbirni predmeti naj bi obsegali specifična znanja izbrane stroke, neobvezni izbirni predmeti pa druga znanja iz stroke.

7. Ker je raziskovalno delo neločljiva celota pedagoškega procesa na visokošolskem nivoju, bodo vse visokošolske temeljne organizacije združenega dela, vključene v novo univerzo, razvijale in organizirale raziskovalno delo v vseh treh običajnih smereh: fundamentalne, aplikativne in razvojne raziskave. Univerza v Mariboru želi biti integracijsko jedro za raziskovalna prizadevanja, katerih cilj je pospešen razvoj severovzhodne Slovenije.

Univerza v Mariboru je bila slovesno razglašena 19. septembra 1975. Ves potek slovesnosti je opisan v posebni publikaciji Združenje visokošolskih zavodov v Mariboru 1961-1975, Univerza v Mariboru, s podnaslovom Novo univerzo v Mariboru smo razglasili. 

Vir: Dr. V. Bračič, Prispevki za zgodovino visokega šolstva v Mariboru, Maribor 1984